Preskoči na glavno vsebino
Drava Bike

Območja Natura 2000 in krajinski parki

Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala.

Omrežje Natura 2000 sestavlja prek 27.000 območij, v Sloveniji jih imamo 354, ob Dravi jih najdemo 8.

Krajinski park Mariborsko jezero in edinstveni otok na Dravi

Mariborsko ali Bresterniško jezero nad Mariborskim otokom je nastalo je z zajezitvijo reke Drave zaradi hidroelektrarne Mariborski otok. Danes je zaščiteno kot krajinski park. Jezero je zelo priljubljen kraj za rekreacijo za Mariborčane in druge obiskovalce. Ob obali jezera je veliko možnosti za aktivnost preživljanje časa: jezero daje možnost za veslanje, surfanje, jadranje, plavanje v bazenu ali pa sprehod, kolesarjenje ali tek.

Ptujsko jezero

Največje slovensko umetno jezero na reki Dravi navdušuje s svojo veličino. Jezero spada pod Naturo 2000, saj tam gnezdijo mnoge ptice. Med njimi tudi navadna čigra in rečni galeb.

Na desnem bregu Ptujskega jezera najdemo opazovalnico ptic, katera nam omogoča opazovanje široko paleto ptičjih vrst na tem območju. Na jezeru so zgrajeni umetni gnezditveni otoki za navadno čigro, rečnega galeba in črnoglavega galeba. Okoli jezera je speljana 12 km dolga pot ter postavljena ornitološka opazovalnica z vsemi najpomembnejšimi informacijami o pticah

Ormoško jezero

Umetno jezero, ki velja za eno največji akumulacijskih jezer v Sloveniji in predstavlja tudi mejo med Slovenijo in Hrvaško, skupaj z Ormoškimi lagunami predstavlja največje slovensko počivališče za vodne ptice selivke.

Ob obali jezera se nahajajo večja trstišča, travišča in močvirni gozd. Tu so svoj dom našle številne vodne ptice, na njem pa prezimuje tudi redek pritlikavi kormoran.

Dravograjsko jezero
(Črneško jezero)

Dravograjsko jezero (tudi Črneško jezero) je zajezitveno akumulacijsko jezero HE Dravograd na Dravi. Jez je poleg levega naravnega okljuka še dodatno upočasnil reko, ki je zaradi tega odlagala več usedlin in se spremenila v skoraj stoječo celinsko vodo, od tod tudi ime Dravograjsko jezero.

Ojezerjena površina se je postopoma spremenila v močvirje z otoki in trstičjem, ki ima vse značilnosti občutljivega in bogatega ekosistema mokrišča. To je dragocen življenjski prostor običajnih, pa tudi redkih in posebnih rastlin in živali. Tu najdejo zavetje in prostor za razmnoževanje številne vodne ptice. Znanih je preko 150 vrst. To so ptice stalnice, ki tu gnezdijo in prezimujejo, precej pa je tudi selivk, ki tu gnezdijo, pozimi pa se preselijo v toplejše kraje.

Naravni rezervat
Ormoške lagune

Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. 
Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Ormoške lagune spadajo tudi med najpomembnejše selitvene postojanke ptic na Slovenskem. Od drugih skupin živali si največ pozornosti zasluži redno pojavljanje vidre (Lutra lutra) in dveh ogroženih vrst nevretenčarjev ter obstoj nekaterih varovanih habitatnih tipov.

Krajinski park Drava

Krajinski park Drava obsega območje ob reki Dravi, ki poteka med mestoma Maribor in Ptuj. Nastajal je skozi stoletja zaradi poplav. Skozi zgodovino, že od ledene dobe naprej, je reka zaznamovala pokrajino z ogromnimi nanosi proda. Ker je Drava redno poplavljala se je oblikoval pester in zanimiv življenski prostor.

Krajinski park
Kamenščak – Hrastovec

Krajinski park, s površino 851 ha, je bil leta 1992 uvrščen na seznam zavarovanih območjih. Ima izjemen naravovarstveni pomen, predvsem zaradi ohranjene povezanosti vodnega in gozdnega ekosistmea. Za skupino dvoživk je to zelo pomembno, saj imajo tako na razpolago primerne vodne in kopenske habitate. Sega na območje občin Pesnica, Duplek in Lenart v Slovenskih goricah.

Krajinski park Šturmovec

Krajinski park Šturmovci se nahaja v severovzhodni Sloveniji, na Dravskem polju, med Slovenskimi goricami na severu in Halozami na jugu. Krajinski park v celoti leži v občini Markovci, naselji Spodnji in Zgornji Šturmovci pa v občini Videm. Južna meja krajinskega parka je reka Dravinja, tako kot druga območja ob Dravi, ga odlikuje izredna biotska pestrost. Močan poseg v to okolje je bil storjen z izgradnjo Ptujskega jezera leta 1977 za potrebe hidroelektrarne Formin, občina Ptuj pa je zaznala nujnost ohranitve rastlinske in živalske pestrosti tega območja in je dve leti pozneje del Šturmovcev z odlokom zaščitila, leta 2004 pa so območje pridružili evropskemu omrežju pomembnih območij NATURA 2000.

Za mnoge pa je krajinski park Šturmovci danes znan predvsem kot priljubljena destinacija ljubiteljev in opazovalcev ptic. Mnoge tu živijo, prezimujejo ali letujejo, krajinski park pa je z območjem Drave med Mariborom in Zavrčem uvrščeno na evropski seznam ornitološko pomembnih območij.