Samostan dominikank sta leta 1251 ustanovila Siegfried Mahrenberški in njegova mati Gizela, razcvet pa je doživel med 13. in 15. stoletjem. V 16. stoletju so ga poškodovali Turki, dvakrat tudi požar. Zaradi slabega gradbenega stanja so nune med leti 1649 in 1666 postavile takorekoč nov samostan. Leta 1782 je bil samostan z jožefinskimi reformami razpuščen. Konec 18. stoletja so ga začeli podirati – najprej cerkev Marijinega vnebovzetja (cerkev z dolgim korom), nato vzhodni in prečni trakt ter del upravnega poslopja. Samostan je imel pomembno vlogo za nekdanji Mahrenberg in okolico. V njem so se razvijale lekarniška (prva lekarna v Evropi, od leta 1666), glasbena, dobrodelna, zdravstvena, izobraževalna in dušnopastriska dejavnost.