Rotunda Sv. Janeza Krstnika

Sveti Janez Krstnik, cerkvica (rotunda) ob izlivu Bistrice v Dravo, pritegne pozornost s svojo okroglo ladjo in lepo skodlasto streho z nadstrešnim stolpičem. Na svoji poti po Koroški in Štajerski naj bi jo leta 1052 posvetil papež Leon IX. Zgradba v današnji obliki ni nastala hkrati. Odstranjene so vse prezidave 19. stoletja, stavba pa je zaradi razpok povezana z jekleno vezjo. Na zunanjščini je rekonstruiran s skodlasto streho pokrit obhod, kakršen je nekdaj obkrožal stavbo. V notranjščino vodi prvotni polkrožni, rahlo podkovasti romanski portal. Tu je z nizkim polkrožnim zidcem, zgrajenim na prvotnih temeljih, označena apsida, ki jo je v 1. polovici 14. stoletja zamenjal tristrano zaključeni zgodnje gotski prezbiterij. Zidana menza v apsidi stoji namesto prvotne, levo od vhoda pa je ohranjen kos prvotnega estriha (tlaka). Ladjo osvetljuje prvotno polkrožno romansko okno, prezbiterij pa troje gotskih. Stene prezbiterija so poslikane v al secco tehniki v dveh pasovih. Slikane so v zgodnjegotskem risarskem slogu prve polovice 14. stoletja. V vsakem kvadratu kasetiranega lesenega stropa v ladji je naslikan po en cvet pasijonke. Strop je iz 1 polovice 18. stoletja. Lesen strop v prezbiteriju je iz 2. polovice 16. stoletja. Oltarni nastavek s kipi Janeza Krstnika, Janeza Evangelista, Lovrenca in Štefana je lepo rezbarsko delo s konca 17. stoletja. Desno od slavoloka visita baročni oljni sliki Sv. Jožefa z Jezusom in Sv. Lucije z donatorjem v bogatem okvirju. Na prezbiterijevi zunanjščini se je ohranila baročna stenska slika obeh Janezov - Krstnika in Evangelista, pod njo pa preprosta puščica za denar. Relief orla na zunanji fasadi, desno od vhoda, je rimska ostalina, ki tudi dokazuje, da stoji Sv. Janez na kulturnih tleh z več kot tisočletno zgodovino.