Gradovi in dvorci

(etapa Dravograd – Radlje ob Dravi)

Baročni dvorec v Bukovju pri Dravogradu je umeščen v slikovito kuliso med ravnico na desnem bregu Drave, ter pohorskim gozdnim pobočjem Bukovja. Sodobna ponudba se prepleta z naravnimi danostmi in s kulturno dediščino dvorca, ki spominja na njegove zgodbo vse od 18. stoletja. V dvornem ambientu so ohranjeni baročni elementi in je dodana stilna oprema, v grajskem parku se stare krošnje prepletajo z mladim rastjem.

(etapa Radlje ob Dravi – Maribor)

Dvorec Viltuš se nahaja v bližini mesta Maribor in sicer natančneje v Spodnjem slemenu. Zgradili so ga kasneje kot je bil zgrajen starejši grad Viltuš, ki se je nahajal v njegovi bližini. Dvorec Viltuš je svojo končno podobo dobil v drugi polovici 19. stoletja.

(etapa Maribor – Ptuj)


V osrčju Maribora, umeščen med Grajski trg, Trg svobode in Trg generala Maistra, najdemo Mariborski grad. Včasih mogočnež, ki je utrdil severovzhodni del mestnega obzidja, danes pa lahko v njem obiščemo Pokrajinski muzej Maribor in odkrijemo skrivnosti, ki jih grad skriva.

(etapa Ptuj – Ormož)

Na levem bregu Drave, se nad najstarejšim mestom v Sloveniji dviga Ptujski grad. Ptujski grajski grič je poseljen že od 5. tisočletja pred n. št. Prebivalci antične Petovie so na njem postavili trdnjavo in svetišča, v zgodnjem srednjem veku je bilo tu slovansko grobišče.


(etapa Ptuj – Ormož)

Grad Borl nad Dravo v Halozah je ena starejših tovrstnih stavb na slovenskem Štajerskem. Zaradi svoje strateške lege ob ogrsko-hrvaški meji je od nekdaj igral pomembno vlogo. Prvotno je bil obmejna ogrska postojanka in je verjetno stal že v prvi tretjini 12. stoletja ali celo prej. Madžarsko ime gradu je Borlyn (kar označuje rečni prehod), znan pa je tudi pod nemškim imenom Ankenstein.

(etapa Ormož – Varaždin)

Grad Ormož leži na strmem pomolu nad Dravo in je bil pomembna utrdba na meji z Ogrsko. Ormoški grad je bil od mesta ločen z obzidjem. Najstarejši del gradu je na severozahodnem vogalu stolp iz 13. stoletja. Pred gradom je večji grajski park v katerem uspevajo mnoge eksotične rastlinske vrste, kot so ginko, maklura in druge. V parku je tudi grobnica iz začetka 20. stoletja, v kateri so pokopani zadnji lastniki gradu.