Iz Maribora do Ptuja pa prikolesarimo tudi po varianti skozi Miklavž na Dravskem polju, Starše in Hajdino. Miklavž na Dravskem polju leži v celoti na Dravskem polju, ki je prehodno območje med subpanonsko in subalpsko severovzhodno Slovenijo, kjer najdemo tudi gomilno grobišče iz rimske dobe. Dravsko polje na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje.

V osrednjem delu Dravskega polja se na desnem bregu reke Drave razprostirajo Starše. Del območja leži na dravskih terasah, del pa na nizki ravnici ob reki Dravi. Tukaj ležita območje Nature 2000 in del Krajinskega parka Drava, kjer stara struga reke Drave s stranskimi rokavi in mrtvicami, poplavnimi gozdovi in travniki nudi življenjski prostor 250 vrstam ptic, od tega kar 38 evropsko pomembnim vrstam, in kjer je najpomembnejše prezimovališče vodnih ptic ter gnezdišče nekaterih najbolj ogroženih vrst ptic v Sloveniji. Edinstveno med Mariborom in Ptujem.

Hajdina z okolico se uvršča med največja rimska provincionalna središča mitraizma v Evropi. Rimljani so namreč na tem območju zapustili bogato zapuščino, katere del predstavljajo svetišča, posvečena bogu Mitri – mitreji. Močan pečat so Rimljani pustili na Ptuju, v najstarejšem slovenskem mestu. Območje mesta je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi, v antiki se je iz vojaškega tabora razvila rimska utrdba Poetovio. Ves osrednji del Ptuja je spomeniško zavarovan. Nad mestom stoji mogočen Ptujski grad, ki nudi krasen razgled daleč naokrog. Ptuj pa slovi tudi po kurentovanju, ljudskem običaju, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod kurentov.