Ohranimo Dravo za nas in prihodnje generacije

Limbuško nabrežje, 8. november 2023: Reka Drava je s svojim porečjem naravni biser tako za naravovarstvenike, ljubitelje narave kot bežne obiskovalce. Doprinos k varstvu okolja in narave ob in na reki Dravi ter njene poplavne varnosti so tudi aktivnosti projekta zaDravo.

Na današnji novinarski konferenci je župan Mestne občine Maribor, Aleksander Saša Arsenovič, uvodoma poudaril, »da je reka Drava več kot le tekoča voda; je simbol naše skupne prihodnosti. Njeno naravno okolje in biotska raznovrstnost sta dragocena zaklada, ki ju moramo skupaj ohraniti in varovati.«

Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor (RRA Podravje - Maribor) se kot vodilni partner projekta zaDravo skupaj z Direkcijo RS za vode, Zavodom RS za varstvo narave, ZRS Bistro Ptuj ter občinami Duplek, Starše in Središče ob Dravi ponosno ozira na rezultate skupnega štiriletnega projekta. Ti so bili na območju Natura 2000 Drava, ki se razteza od Limbuškega nabrežja do Središča ob Dravi, usmerjeni v ohranjanje narave in dvig kakovosti življenja v Dravskem obrečnem prostoru tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za človeka.

»Na agenciji se zavedamo pomembnosti Drave za prihodnost razvoja Podravske regije, zato smo z našimi projekti usmerjeni v celovito trajnostno upravljanje območja reke Drave, ki predstavlja temelje za razvoj športno turistične in kulturne ponudbe ter naravovarstvenega turizma na in ob reki. V preteklih štirih letih smo odigrali vodilno vlogo pri povezovanju občin za izgradnjo in promocijo Dravske kolesarske poti (Drava Bike), pri urejanju plovnosti na reki Dravi in v projektu ureditve nabrežja Dravske promenade. Prav tako sta k oživitvi reke doprinesla projekta Naša Drava in Smart River. Projekt Drava Natura 2000 (zaDravo) je dokaz, da je trajnostna raba naravnih virov ključna za našo dolgoročno dobrobit, varovanje njene naravne lepote in biotske raznovrstnosti pa je naša odgovornost«, je poudarila Karmen Razlag, vršilka dolžnosti direktorja RRA Podravje - Maribor.

»Z ustreznimi ukrepi smo revitalizirali kulturno krajino ter s tem izboljšali neugodno stanje 11 ciljnih vrst in 4 habitatnih tipov. Izpostaviti gre ukrepe obnove nekdanjih rokavov in renaturacije struge, ki ob ohranjanju življenjskega prostora za živali in rastline hkrati pomeni tudi sonaravne širitve struge, s tem pa pozitivno prispeva k zmanjšanju poplavne ogroženosti,« je povedal Boris Keuc, vodja Sektorja za regionalni razvoj na RRA Podravje - Maribor in vodja projekta zaDravo. »Z namenom spoznavanja območja, vrst in izvedenih ukrepov smo vzpostavili 16 edinstvenih interpretacijskih enot, ki bodo navduševale tako mlajše generacije kot ljubitelje narave.: tri interpretacijske centre, dve učni poti, sedem interpretacijskih točk in štiri poligone. V interpretacijskih centrih si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi promocijski in animirani film. Verjamemo, da bodo vsebine spremenile pogled obiskovalcev na naravo,« je še zaključil. »Verjamemo, da bo interpretacija narave omogočila boljše doživljanje narave ob reki Dravi ter spodbudila obiskovalce, da jo tudi aktivno ohranjajo« dodaja Keuc ob današnjem odprtju interpretacijskega poligona Natura 2000 Drava ob Limbuškem nabrežju ter izpostavlja željo po »sistemskih rešitvah varstva narave in sonaravnega razvoja, ki bi ga v prihodnje lahko s celostnim načrtom rabe, upravljanja in razvoja območja ob reki Dravi udejanjili z Regijskim parkom Drava.«

Projektni partner Direkcija RS za vode je obnovila stranske rokave, mrvice ter rečne zatoke, oblikovala mreže novih vodnih habitatov, odstranila zarast in mulj na prodiščih, izkopala depresije z občasno in stalno vodo ter odkupila zemljišča, ki so podvržena bočni rečni eroziji.

»Upravljanje voda je široko področje, ki naslavlja mnogo izzivov in različnih vidikov. Medsektorski projekti, kot je projekt zaDravo, omogočajo zasledovanje skupnih ciljev in prinašajo rešitve, ki so sprejemljive za vse. Z izvedenimi ukrepi v okviru projekta zaDravo smo poleg ohranjanja vrst habitatov izboljšali tako pretočnost Drave kot tudi zmanjšali erozijsko ogroženost na obravnavanih odsekih. Prav tako pa smo povečali prodonosnost Drave in izboljšali rečno dinamiko,« je povedala vodja Sektorja območja Drave na Direkciji Republike Slovenije za vode, mag. Mateja Klaneček.

Zavod RS za varstvo narave je skrbel za strokovno koordinacijo projektnih aktivnosti. Odgovoren je bil tudi za obnovo 15 ha obrečnih poplavnih gozdov na območju Natura 2000 Drava. Direktor Zavoda RS za varstvo narave, Hrvoje Teo Oršanič, je izpostavil: »Narava z vse pogostejšimi katastrofalnimi dogodki jasno kaže, da je nujna celostna obravnava obrečnega prostora. Območij, ki imajo tako številne funkcije in naloge, kot so rečni sistemi, ne smemo in ne moremo gledati enostransko samo skozi eno funkcijo. Tako ohranjanje narave ni le varovanje »rožic, ptičkov in metuljev«, ampak je ob dobrem sodelovanju vseh sektorjev jasno vodilo za upravljanje s prostorom, ki nenazadnje ohranja tudi življenjski prostor ljudi. Zato obnovljeni poplavni gozdovi, ekstenzivna travišča, stranski rokavi in mrtvice niso le življenjski prostor živali in rastlin, ampak so tudi območja, kjer se visoke vode lahko razlivajo brez škode, s tem pa prispevajo tudi k varstvu pred poplavami.«

V okviru ZRS Bistra Ptuj so z ustrezno obnovo zaraščenih površin in večletnim vzdrževanjem travišč obnovili šest hektarjev suhih travnikov na območju Krajinskega parka Šturmovec. K obnovi oz. vzpostavitvi travišč so prispevali RRA Podravje - Maribor ter občine Duplek, Starše in Središče ob Dravi, ki so na svojih ali odkupljenih zemljiščih vzpostavile devet hektarjev travnikov. Prav tako so prispevali k obnovi mejic ali na novo zasadili drevesa in grmovnice na več kot 12 ha površin.

»V imenu Ministrstva za naravne vire kot sofinancerja projekta se zahvaljujem vsem parterjem za uspešno izvedbo projekta. Skupaj s partnerji si bomo tudi v naslednji finančni perspektivi prizadevali za skupno sodelovanje pri ohranjanju Drave in njenega obrečnega prostora kot edinstvenega naravnega okolja in bogate biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije,« je povedal Andrej Bibič, vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost z Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor.