Muta

Ekološka kapelica je bila zgrajena leta 1997, posvečena je Sv. Frančišku Asiškemu. Tamkaj živeče ljudi varuje in opozarja na jez Golica/Koralpe, zgrajen na drugi strani državne meje v Avstriji, v občini Soboth. Kapela služi kot simbol in opozarja na nevarnost, ki preti dolini Bistriškega jarka – na poplavni val vode, zajete za jezom, ki bi poplavil dolino, če bi jez popustil (okoli 22 milijonov m3 vode v umetno zajezenem jezeru). Ob kapeli je čez Bistrico speljan most, preko katerega pridete do Sedelnikovega slapa. Od tu lahko po označeni planinski poti po uri in pol hoje pridete na Sv. Jernej. Ob kapelici so obnovljene jaslice, ki najbolj zaživijo v času božiča.

Sprehodite se po športno-turističnem parku ob obrežju reke Bistrice in Drave, si oglejte zanimive fotografije na turističnih tablah in se ob odlični kavi ali osvežilni pijači sprostite na najlepši terasi v Dravski dolini. Udeležite se številnih raznolikih prireditev na prostem - v naravnem amfiteatru ali na bližnjem športnem igrišču. V Mitnici so vam na voljo turistične informacije in prospekti ponudnikov iz širše okolice, prijazno osebje vam bo z veseljem svetovalo ogled zanimivih turističnih točk. 

Po predhodni najavi pa vašo skupino z veseljem sprejme turistični vodnik, ki vam v dobri uri predstavi turistično ponudbo in vas popelje skozi dogajanje v Dravski dolini od Rimljanov do danes ter vam na zabaven način predstavi tradicijo, ki je zaznamovala razvoj kraja in regije.

Sveti Janez Krstnik, cerkvica (rotunda) ob izlivu Bistrice v Dravo, pritegne pozornost s svojo okroglo ladjo in lepo skodlasto streho z nadstrešnim stolpičem. Na svoji poti po Koroški in Štajerski naj bi jo leta 1052 posvetil papež Leon IX. Zgradba v današnji obliki ni nastala hkrati. Odstranjene so vse prezidave 19. stoletja, stavba pa je zaradi razpok povezana z jekleno vezjo. Na zunanjščini je rekonstruiran s skodlasto streho pokrit obhod, kakršen je nekdaj obkrožal stavbo. V notranjščino vodi prvotni polkrožni, rahlo podkovasti romanski portal. Tu je z nizkim polkrožnim zidcem, zgrajenim na prvotnih temeljih, označena apsida, ki jo je v 1. polovici 14. stoletja zamenjal tristrano zaključeni zgodnje gotski prezbiterij. Zidana menza v apsidi stoji namesto prvotne, levo od vhoda pa je ohranjen kos prvotnega estriha (tlaka). Ladjo osvetljuje prvotno polkrožno romansko okno, prezbiterij pa troje gotskih. Stene prezbiterija so poslikane v al secco tehniki v dveh pasovih. Slikane so v zgodnjegotskem risarskem slogu prve polovice 14. stoletja. V vsakem kvadratu kasetiranega lesenega stropa v ladji je naslikan po en cvet pasijonke. Strop je iz 1 polovice 18. stoletja. Lesen strop v prezbiteriju je iz 2.  polovice 16. stoletja. Oltarni nastavek s kipi Janeza Krstnika, Janeza Evangelista, Lovrenca in Štefana je lepo rezbarsko delo s konca 17. stoletja. Desno od slavoloka visita baročni oljni sliki Sv. Jožefa z Jezusom in Sv. Lucije z donatorjem v bogatem okvirju. Na prezbiterijevi zunanjščini se je ohranila baročna stenska slika obeh Janezov - Krstnika in Evangelista, pod njo pa preprosta puščica za denar. Relief orla na zunanji fasadi, desno od vhoda, je rimska ostalina, ki tudi dokazuje, da stoji Sv. Janez na kulturnih tleh z več kot tisočletno zgodovino.

V nekdanji graščini Kienhofen danes domuje kovaško-livarski in gasilski muzej, ki hrani kovaške, livarske in gasilske izdelke iz 18. stoletja, fotografije in drugo pisno gradivo. Prikazana je torej več kot 400-letna tradicija kovaštva, livarstva in gasilstva na Muti. V njem je zbrana in prikazana bogata zbirka eksponatov, ki pričajo o trdem in hkrati zanimivem življenju naših prednikov.

Zgornja Muta se je razvila okoli lijakastega tržnega prostora, katerega osrednja stavba je bila gotska župnijska cerkev Sv. Marjeta, ki se prvič omenja kot kapela leta 1349, v letih 1460-65 pa kot farna cerkev. Od nekdanje cerkve se je ohranila glavna ladja, ki so ji leta 1689 prizidali stranski ladji, prezbiterij z zakristijo in oratorijem ter povišali zvonik in ga pokrili s čebulasto streho. Baročna oprema je iz 17. stoletja. V zunanjo fasado cerkve je vgrajenih več nagrobnikov, najstarejši med njimi je iz leta 1595.