Cirkulane
Današnjo reliefno podobo občine so ustvarili od pleistocenske dobe naprej potok Bela s svojimi pritoki Belico, Dugo in Gradiškim potokom. Najvišji vrh v občini je Vrbanjšak v Velikem Vrhu, ki doseže 412 m n. v. Ob potokih je nekaj ravninskega sveta, ostalo so griči. Razgibano reliefno pokrajino sestavlja 13 naselij, od tega kar 6 naselij meji na Republiko Hrvaško. Naselja v Občini Cirkulane so: Brezovec, Cirkulane, Dolane, Gradišča, Pristava, Slatina, Veliki Vrh, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik, Meje, Paradiž in Pohorje. Občina Cirkulane je posebej ponosna na grad Borl, ki je zaradi svoje strateške lege ob ogrsko-hrvaški meji od nekdaj igral pomembno vlogo. Prvotno je bil obmejna ogrska postojanka in je verjetno stal že v prvi tretjini 12. stoletja ali celo prej. Madžarsko ime gradu je Borlyn (kar označuje rečni prehod), znan pa je tudi pod nemškim imenom Ankenstein. Cirkulane, nekoč sv. Barbara v Halozah, je razgibano naselje.
Vas Cirkulane je izredno tesno povezana z gradom Borl, ki se nahaja v Dolanah, na veliki skali nad reko Dravo. V Cirkulanah stoji cerkev sv. Barbare, ki je lepa baročna cerkev z 52 metrov visokim, rahlo nagnjenim zvonikom. Cerkev premore tudi grobnico, v kateri je pokopanih 21 duhovnikov in najbrž tudi grofje Sauri, ki so dali cerkev tudi zgraditi. Skozi leto se odvijajo številne prireditev ob cerkvici od rezi vinske trte, postavitve klopotcev, trgatve in Martinovega. Največ obiskovalcev in romarjev pa pride konec julija na aninsko nedeljo.
V Občini Cirkulane se nahaja tudi Bračičeva planinska pot, ki se začne in konča pri njegovi rojstni hiši, ki stoji tik ob cerkvi. Cirkulane so znane tudi po fašenku in pustnih likih kot je haloški korant, rusa, baba deda nosi, druga večja prireditev pa je tudi Barbarno v mesecu decembru. Danes vinogradniki iz Cirkulan in okolice združujejo vsa tradicionalna znanja in koristijo naravne danosti za proizvodnjo vrhunskih belih vin sort laški rizling, ranfol, sauvignon, šipon, renski rizling in tudi aromatična vina, kot so traminec, rumeni muškat.
Kulturna
dediščina
Grad Borl
Grad Borl nad Dravo v Halozah spada med najstarejše gradove na slovenskem Štajerskem. Zaradi svoje lege ob nekdanji ogrsko-hrvaški meji je imel pomembno obrambno in nadzorno vlogo že zelo zgodaj, verjetno že v 12. stoletju. Znan je tudi po madžarskem imenu Borlyn in nemškem poimenovanju Ankenstein.
V zgodovini je grad zamenjal več lastnikov. Med pomembnejšimi so bili gospodje Ptujski, družina Zekel in pozneje Sauerji, ki so grad obnovili, razširili ter mu vrnili nekdanji pomen. V njihovem času so uredili tudi okolico, zgradili kapelo svete Trojice in prispevali k razvoju krajev v okolici.
V 19. in 20. stoletju je Borl prehajal v roke različnih lastnikov, med drugo svetovno vojno pa so ga okupatorji uporabljali kot zbirno taborišče. Po vojni je nekaj časa služil kot zavetišče za vojne sirote, pozneje pa sta v njem delovala hotel in restavracija. Danes je grad v državni lasti in velja za pomemben kulturni spomenik, ki čaka na novo vsebino in nadaljnjo oživitev.
