Gorišnica

Grad Muretinci v Halozah skriva zanimivo zgodbo, ki sega daleč v preteklost. Kraj Muretinci se v pisnih virih prvič omenja že v 14. stoletju, medtem ko se sam dvorec pojavi nekoliko kasneje, v 16. stoletju, ko je bil v lasti plemiča Luke Szekelyja.

Današnjo podobo je grad dobil v 17. stoletju, ko je prešel v roke nemškega viteškega oziroma križniškega reda. Ti so ga upravljali iz Velike Nedelje in mu dali predvsem upravno ter gospodarsko vlogo, ki jo je ohranil skozi dolga stoletja.

V 19. stoletju je grad dobil tudi pomembno socialno funkcijo – v njem je delovala sirotišnica z zdravstveno oskrbo. Kasneje, po drugi svetovni vojni, so prostore preuredili v dom za starejše.

Po letu 2005 je grad ponovno prešel v last križniškega reda in bil delno obnovljen. Danes v njem znova oživlja življenje – za to skrbi kulturno društvo, ki obiskovalcem približuje srednjeveški čas z delavnicami, dogodki in tematskimi doživetji.

Grad Muretinci tako ni le zgodovinski objekt, temveč prostor, kjer se preteklost in sodobno dogajanje prepletata v edinstveno izkušnjo.

Sokov mlin, znan tudi kot Kotni mlin, stoji v kraju Formin ob potoku Zvirenčina in predstavlja dragocen del podeželske dediščine Štajerske. Njegovi začetki segajo v leto 1775, ko je začel delovati kot vodni mlin, ki je bil tesno povezan z življenjem kmetov in vsakodnevno pridelavo hrane.

Skozi čas je bil večkrat obnovljen, med drugim v 19. stoletju, vendar je po drugi svetovni vojni njegovo kolo utihnilo in mlin je postopoma prenehal delovati.

Kljub temu stavba še danes ohranja svojo značilno podobo in notranjo opremo, ki priča o nekdanjem načinu življenja, povezanem z mlinarstvom, kmetijstvom in naravo.

V zadnjih letih so se začela prizadevanja za njegovo obnovo. Cilj je, da bi mlin ponovno zaživel kot kulturna in turistična zanimivost, kjer bi obiskovalci lahko spoznali star način mletja žita ter življenje ob vodi.

Sokov mlin tako danes ni le spomin na preteklost, temveč priložnost, da se dediščina ohrani in predstavi novim generacijam.

Dominkova domačija v Gorišnici predstavlja enega najdragocenejših primerov ohranjene podeželske dediščine v Sloveniji. Gre za več kot tristo let staro hišo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno panonsko domačijo pri nas.

Zgrajena je v značilnem panonskem slogu, kjer se bivalni in gospodarski del stikata pod isto streho v obliki črke L. Hiša je lesena, obdana z ilovnatim ometom in pobeljena z apnom, njeno podobo pa dopolnjuje tradicionalna slamnata streha.

Posebnost domačije je njena izjemno ohranjena notranjost. V njej najdemo črno kuhinjo, izbo, shrambo ter številne predmete, ki so ostali takšni, kot jih je zapustila zadnja prebivalka. Vse skupaj ponuja avtentičen vpogled v življenje na panonskem podeželju nekoč.

Celoto dopolnjuje tudi bogata okolica z gospodarskimi objekti, kot so koruznjaki, čebelnjaki, vodnjak, vrtovi in njive, ki skupaj ustvarjajo sliko nekdanjega kmečkega vsakdana.

Dominkova domačija tako ni le muzej, temveč prostor, kjer preteklost še vedno živi in obiskovalcem omogoča, da jo doživijo na pristen način.