Preskoči na glavno vsebino
Drava Bike
Duplek

Duplek

Duplek leži na severozahodnem obrobju Slovenskih goric, kjer se gričevnato območje spušča k ravninskemu delu obrežja reke Drave. 

Kulturna dediščina

Cerkev sv. Barbare v Koreni ​

Župnijska cerkev sv. Barbare stoji na mestu starejše cerkve iz leta 1560. Cerkev je bila zgrajena leta 1789, leta 1867 so jo preobokali in obnovili opremo. Na križišču cest stoji trikotno znamenje, ki spominja na kugo v letih 1710 in 1712. Blizu cerkve je pri Ferkovem gradiču kamnit kip sv. Riharda iz leta 1856.

Cerkev sv. Marije na Vurberku

Cerkev je vse do leta 1785, ko je Vurberk postal župnija, služila za verske namene grofov in vseh, ki so bili povezani z gradom. Prva cerkev se omenja že leta 1336, druga, posvečena sv. Miklavžu, zavetniku splavarjev, pa leta 1510. Ta cerkev je bila v burnih časih turških vpadov in protestantizma priča številnim brutalnim posegom – med njimi razbitju Marijinega kipa iz 20. let 15. stoletja. Česar niso v cerkvi uničili Turki, so naredili protestanti. Kljub temu je obstala vse do 18. stoletja.

Cerkev sv. Martina v Dvorjanah

Od leta 1791 je župnijska cerkev. Posvečena je zavetniku Sv. Martinu (11. 11.). Na desnem stranskem oltarju je Brezmadežna, na levem Sv. Mihael. Orgle so iz leta 1770, večkrat obnovljene, nazadnje povečane 1991. Zvonik je masiven, visok do jabolka 33 m, na novo pokrit z bakrom 1992. Okrog cerkve je obzidje. Znotraj obzidja je bilo nekoč pokopališče. Župnišče so sezidali okrog 1800. 

Grad Vurberk

Grad stoji na strateško pomembnem griču nad reko Dravo. Danes je grad razvalina, saj sta ohranjena le še renesančni utrdbeni obroč in obzidje s stolpi in vhodom z renesančnim portalom, na katerem je še viden vurberški grb s črvom ali zmajem. Med drugo svetovno vojno so Nemci grad preuredili v nacistično politično šolo, februarja 1945 pa so ga zavezniki bombardirali in hudo poškodovali.

Naravna dediščina

Krajinski park Kamenščak

Zajema del gričevja Slovenskih Goric med Dravsko in Pesniško dolino, med Završko vasjo, Koreno, Voličino in Hrastovcem ter predstavlja del t.i. osamelega krasa, ki se razteza v širini 1-2 kilometrov od Dupleka na jugozahodu do Hrastovca na severovzhodu. V širšem območju naselij se pojavlja intenzivnejša urbanizacija, ponekod intenziviranje kmetijskih površin, sicer je ohranjena je tradicionalna slovenjegoriška kulturna krajina z ekstenzivno kmetijsko rabo - ekstenzivni travniki, visokodebelni senožetni sadovnjaki, vinogradi, gozdnata severna pobočja ter njive, pašniki in travišča v dnu dolin – ki nudi življenjski prostor velikemu številu redkih vrst metuljev in ptic.

Ponudba v okolici (10km)