Miklavž na Dravskem polju
Miklavž na Dravskem polju leži v celoti na Dravskem polju, ki je prehodno območje med subpanonsko in subalpsko severovzhodno Slovenijo. Dravsko polje na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje.
Kulturna dediščina
Rimske gomile
Gomilno grobišče iz rimske dobe (okrog 100 po n. št.) v Miklavžu je najvzhodnejše od šestih na mariborskem območju. Rimljani so steklene ali glinene žare s pepelom pokojnika in s pridatki za popotnico polagali v grobnico, ki je bila postavljena kar na površini. V gomilah (nasutih grobnicah) pri Miklavžu so bili pokopani ljudje različnih stanov. Leta 2002 so z izkopavanji nadaljevali in rimsko gomilo ob cesti na skrajnem robu Miklavža rekonstruirali in restavrirali v kulturnozgodovinski spomenik, ki je na ogled obiskovalcem.
Cerkev sv. Miklavža
Današnjo podobo z zvonikom poznogotske gradnje z začetka 16. stoletja je cerkev dobila leta 1662. Iz tega časa je bil tudi prvi bronasti zvon v miklavški cerkvi. Prvi stranski oltar s Florjanovo sliko, na kateri je upodobljen mariborski Pristan, je iz leta 1740, drugi stranski oltar pa iz tretje četrtine 18. stoletja. Križev pot v cerkvi, ki izvira iz 17. stoletja, je leta 1910 svoji podružnici v Miklavžu podarila hoška cerkev. V zunanji cerkveni zid je vzidanih več rimskih kamnov. Na južni steni cerkvenega zvonika je naslikana velika freska sv. Krištofa, priprošnjika zoper naglo smrt.
Miklavški dvorec
Dvor s srednjeveško lokacijsko tradicijo, prvič se omenja leta 1453, je v sedanji stavbi iz prve četrtine 19. stoletja, po videzu pa je neorenesančen s konca 19. stoletja. Pritlične prostore pokrivajo križni oboki. Danes je stavba stanovanjsko predelana, vendar ne skriva svojega fevdalnega izvora.
Cerkev sv. Marije v Dobrovcah
Cerkvica je bila zgrajena med letoma 1924 in 1934, posvečena pa je sv. Mariji, kraljici miru. Notranjost cerkve pokriva trapezast strop, glavna dragocenost cerkve je neorenesančni oltar z baročnim kipom Marije z otrokom iz prve polovice 18. stoletja.
Naravna dediščina
Miklavška mlaka
Nedaleč od mostu čez kanal za elektrarno v Zlatoličju je izvir, ki kot Miklavški potok teče skozi močvirno pokrajino in povezuje tri ribnike. Prvi je poraščen s trstiko, tudi v drugem je veliko različnega rastja, tretji, ki je največji, pa je bogat z ribami. Na območju ribnikov domujejo race mlakarice, občasno priletijo tudi labodi, posebna zanimivost pa so štorklje, ki gnezdijo na električnem drogu pred cerkvijo. Tako imenovana dravska loka od dravske terase pod starim Miklavžem do Drave je območje enega najbogatejših ekosistemov ter najlepših in najbolj živih habitatov v Sloveniji. Del tega območja ob Dravi s svojim rastlinstvom in živalstvom spada v krajinski park Drava. Med drugim je tukaj pravi raj za ornitologe. Med njivami še vedno lahko najdemo živice, kjer rastejo glog, črni bezeg, dren, leska, robinija, ki nudijo prebivališče pticam, žuželkam in drugim živalim. V gozdovih na območju občine močno prevladuje črni bor, najdemo pa tudi precej smreke, nekaj hrasta, bukve, gabra in še nekaj drugih drevesnih vrst.
Ponudba v okolici (10km)
To spletno mesto uporablja piškotke, ki izboljšajo vašo izkušnjo. Kaj so piškotki?
Nastavitve piškotkov
To spletno mesto uporablja piškotke, ki izboljšajo vašo izkušnjo. Kaj so piškotki?
Zahtevani piškotki
Ti piškotki so nujni za delovanje naše spletne strani in jih ni mogoče izključiti.
Oglaševalski piškotki
Te piškotke lahko na našo stran postavijo oglaševalski partnerji in s pomočjo njih prikažejo relevantne oglase.
Analitični piškotki
Omogočajo anonimizirano zbiranje podatkov o obisku spletne strani. Nastavi jih lahko tretja oseba, katere storitve uporabljamo.