Preskoči na glavno vsebino
Drava Bike
Hajdina
Hajdina

Hajdina

Hajdina z okolico se uvršča med največja rimska provincionalna središča mitraizma v Evropi. Arheologi so na tem področju odkrili pet mitrejev. Rimljani so na tem območju zapustili bogato zapuščino, katere del predstavljajo tudi svetišča, posvečena bogu Mitri – mitreji. To so svetišča, v katerih so potekali verski obredi in so ponazarjale votlino, v kateri je Mitra opravil prvo daritev. Najstarejše Mitrovo svetišče v obdonavski rimski provincah je tako imenovani 1. mitrej na Spodnji Hajdini, ki je prezentiran na mestu najdbe.

Kulturna dediščina

Mitreji

Prostor, na katerem stoji Hajdina, je bil že od nekdaj naseljen. Ob prazgodovinski naselbini so tu odkrili še prazgodovinsko grobišče. Skozi Hajdino je potekala glavna trgovska pot od Baltika proti Jadranskemu morju, Jantarna cesta. Z različnimi ljudmi so se v mestu pojavljali tudi različni običaji in verovanja. V Petovioni so vojaške posadke, legije, cariniki in trgovci častili nov kult - mitraizem, katerega pet svetišč je bilo najdenih.

I. mitrej

Odkritje prvega mitreja na Spodnji Hajdini sega v konec prejšnjega stoletja. Spomenike na Hajdini, datirane v leto 157, so postavili verniki, ki so bili posvečeni v različne stopnje mitraične vere. Gradbene ostaline mitreja so bile ohranjene zelo dobro, zato so ohranili mitrej na mestu izkopa, »in situ«. Jeseni 1899. leta so ga obdali z zaščitno stavbo, ki so jo leta 1910 zamenjali s sedanjo. V mitreju stoji eden najlepših mitraičnih spomenikov, kip Mitre, ki vleče bika.

II. mitrej

Približno 20 m južno od I. mitreja stoji II. mitrej, ki so ga odkrili leta 1902. Najdbe kažejo, da je deloval od približno petdeset let kasneje kot prvi odkriti mitrej do sredine 4. stoletja. II. mitrej je bil preseljen v lapidarij Pokrajinskega muzeja Ptuj.

Cerkev sv. Martina

Prav na robu vzvišenega prostora z lepim razgledom po okolici je bila zgrajena prvotna cerkev ob nekdanji rimski cesti okoli leta 1000, v času kužne epidemije. Na njenem mestu je bila leta 1390 pozidana nova gotska cerkev in z njo znameniti gotski prezbiterij. Le-ta je z zvezdasto-rebrastim obokom najstarejši v Sloveniji. Obočni služniki slone v njem delno na konzolah, ki imajo obliko fantastičnih mask in so v najtesnejši povezavi s takratno vodilno češko umetnostjo vidnega evropskega mojstra Petra Parlerja. Prav te konzolne maske predstavljajo neprecenljivo vrednost v naši umetnosti in hkrati nakazujejo povezavo Hajdine in bližnje Ptujske Gore.

Ponudba v okolici (10km)