Preskoči na glavno vsebino
Drava Bike
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj

Ptuj

Ptuj je najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem in leži v severovzhodni Sloveniji, v središču Spodnjega Podravja na meji s Prlekijo. Ves osrednji del Ptuja je spomeniško zavarovan.

Ptuj začenja svoje prvo poglavje v davnini mlajše kamene dobe. Na tem prostoru so se v pozni železni dobi naselili Kelti, sooblikovalci kasnejšega noriškega kraljestva, ki so prostor naselbine postopoma urbano organizirali. Rimski pisci, začenši s Tacitom, večkrat omenjajo Ptuj v povezavi s pomembnimi dogodki, segajočimi v čas od izvolitve Vespazijana za cesarja leta 69 pa do omembe političnega delovanja deda poslednjega zahodnorimskega cesarja Romula, odstavljenega leta 467. S temi zapisi se je začelo zgodovinsko obdobje Ptuja, ki je okoli leta 103 postal samoupravna enota COLONIA ULPIA TRAIANA POETOVIO, ki je dosegla svoj največji obseg v 2. in 3. stoletju, leta 450 pa so jo požgali Huni. V letih med 977 in 1555 je bilo mesto v lasti salzburških nadškofov, nato pa v lasti deželnega kneza. Postopoma so se v mestu udomačili šolstvo, vojaštvo, usnjarska industrija, vinska veletrgovina, železniški in cestni promet ter začetki smotrne turistične dejavnosti.

Kulturna dediščina

Ptujski grad

Ptujski grad je eden izmed najimenitnejših gradov v Sloveniji. Iz gradu se pogled razteza nad opečnatimi strehami in tlakovanimi ulicami najstarejšega slovenskega mesta. Na ogled so izjemne muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož: od glasbil, orožja, pohištva do tradicionalnih pustnih mask in slikarskih mojstrovin.

Dominikanski samostan

Dominikanski samostan je leta 1230 ustanovila Matilda, vdova Friderika III. Ptujskega, deloval pa je do razpusta v letu 1785. Samostanski kompleks izkazuje gotsko in baročno podobo. V zadnjih letih prenovljeni prostori so prizorišče kulturnih dogodkov, od aprila do oktobra pa so dostopni tudi za oglede.

Minoritski samostan

Kljub požarom in bombardiranjem je danes samostan, zgrajen v 13. stoletju, obnovljen in se ponaša z izjemno samostansko knjižnico z več kot 5000 knjigami, celo s primerki iz 16. stoletja. Arkadno dvorišče je v poletnih mesecih eno najbolj priljubljenih prizorišč daleč naokoli.

Orfejev spomenik

Marmornati spomenik so postavili v spomin Marku Valeriju Veru, ki je mestu Poetovio županoval v drugem stoletju. Pet metrov visok monolit še danes stoji na mestu, kjer so ga dvignili Rimljani. V srednjem veku so spomenik, ki ga krasijo prizori iz Orfejeve zgodbe, uporabljali kot sramotilni steber.

III. Mitrej - Svetišče boga Mitre

V času rimskega imperija je bil Ptuj pomembno mogočno mesto (Poetovio) in vojaška postojanka. Z vojaki iz vzhodnih dežel se je tukaj uveljavil mitraizem, perzijska vera s skrivnostnimi obredi, ki so se jih udeleževali le moški. V svetišču boga Mitre iz 3. stoletja so ohranjeni številni s kultom povezani spomeniki.

Mestni stolp

Skoraj nemogoče je spregledati mestni stolp. Zanimiv ni le zaradi baročne čebulne strehe, ampak tudi zaradi antičnih spomenikov, vzidanih v stene. Pozoren opazovalec bo opazil, da je ura le na treh straneh. Ker grajska gospoda ni želela prispevati svojega deleža za uro, so meščani, v znak protesta, uro v smeri gradu izpustili.

Mestna hiša

Ena najmogočnejših hiš v starem mestnem jedru je delo dunajskega arhitekta Maxa Ferstla z začetka 20. stoletja. V poročni dvorani vsako leto usodo zapečati več kot sto parov, mnogi domačini pa sobotno dopoldne preživijo na kavici pred magistratom in spremljajo prihode nevest in svatov.

Cerkev sv. Jurija

Proštijska cerkev ima eno najlepših cerkvenih notranjščin: izjemen Laibov krilni oltar, korne klopi iz 15. stoletja in kip patrona sv. Jurija, ki nadvladuje zmaja. Cerkev iz 12. stoletja je bila večkrat dozidana, zato tudi mešanica slogov, med katerimi prevladujeta gotika in barok.

Naravna dediščina

Hincejeva sekvoja

Ob levem bregu reke Drave, 2 kilometra od centra mesta, v naselju Orešje, stoji Hincejena sekvoja. V 19. st. so prinesli to vrsto drevesa v Evropo in jo sadili po parkih. Sekvoja v Orešju je največja med drevesi te vrste na Slovenskem. Obseg drevesa je 743 cm, v višino pa meri 43,5 m.

Krajinski park Šturmovci

V trikotniku med staro strugo Drave, Dravinjo s haloškim robom in videmsko ježo pod nasipom Ptujskega jezera leži 125 hektarjev obsegajoč ostanek obrečne pokrajine, ki je od leta 1979 zavarovan kot krajinski park Šturmovci. Na severozahodni strani ga omejuje Ptujsko jezero, na južni strani obronki Haloz in na vzhodu sotočje Drave in Dravinje. To je široko poplavno območje in je učinkovit zadrževalnik visokih voda. Območje odlikuje raznolikost življenjskih okolij, vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov. Prva naravna vrednota Krajinskega parka Šturmovci je rečna loka. To je samo še ostanek nekoč obsežnih lok ob Dravi med Mariborom in Ormožem. Loka je široko poplavno območje vzdolž reke. V najglobljih predelih rastejo bele vrbe, ki so lahko poplavljene večji del leta. Na višjih in bolj suhih legah vrbe izginjajo, nadomeščajo pa jih topoli, jeseni, bresti, hrasti in drugi, ki so lahko v vodi do tri mesece v letu. Življenjski ritem v loki krojijo povodnji - voda odnaša, prelaga prodišča, peščene sipine in tla z drevjem vred.

Ponudba v okolici (10km)