Ptuj
Ptuj z okolico se uvršča med največja rimska provincionalna središča mitraizma v Evropi. Rimljani so namreč na območju Ptuja in Hajdine zapustili bogato zapuščino, katere del predstavljajo svetišča, posvečena bogu Mitri – mitreji. Močan pečat so Rimljani pustili na Ptuju, v najstarejšem slovenskem mestu. Območje mesta je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi, v antiki se je iz vojaškega tabora razvila rimska provinca Poetovio (Colonia Ulpia Traiana Poetovio).
Ptuj, najboljše mesto kulturne dediščine v Evropi 2026 vabi v odlično ohranjeno srednjeveško jedro z Mestnim stolpom v središču in na Ptujski grad, ki vas pozdravlja že od daleč. Večtisočletna zgodovina najstarejšega mesta na Slovenskem na vsakem koraku razkriva drobce preteklosti in vas preseneča s številnimi doživetji. Sprehodite se po slikovitih srednjeveških ulicah, začutite prijetno vzdušje kavarn, uživajte v domači kuhinji in vinih. Sprostite se v topli termalni vodi ali se prepustite razvajanju v wellnessu v Termah Ptuj.
Ptuj slovi tudi po Kurentovanju, karnevalu, ki se odvija v času pusta. Kurentovanje je Lonely Planet uvrstil med deseterico najbolj zanimivih karnevalov na svetu, ponuja pa številne etnografske in karnevalske povorke in prikaze etnografskih likov, značilnih za Ptujsko in Dravsko polje. Obhodi kurentov/korantov so vpisani v Unesco reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Ponudba v občini
Kulturna
dediščina
Ptujski grad
Ptujski grad je eden izmed najimenitnejših gradov v Sloveniji. Iz gradu se pogled razteza nad opečnatimi strehami in tlakovanimi ulicami najstarejšega slovenskega mesta. Na ogled so izjemne muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož: od glasbil, orožja, pohištva do tradicionalnih pustnih mask in slikarskih mojstrovin.
Dominikanski samostan
Dominikanski samostan je leta 1230 ustanovila Matilda, vdova Friderika III. Ptujskega, deloval pa je do razpusta v letu 1785. Samostanski kompleks izkazuje gotsko in baročno podobo. V zadnjih letih prenovljeni prostori so prizorišče kulturnih dogodkov, od aprila do oktobra pa so dostopni tudi za oglede.
Minoritski samostan
Kljub požarom in bombardiranjem je danes samostan, zgrajen v 13. stoletju, obnovljen in se ponaša z izjemno samostansko knjižnico z več kot 5000 knjigami, celo s primerki iz 16. stoletja. Arkadno dvorišče je v poletnih mesecih eno najbolj priljubljenih prizorišč daleč naokoli.
Orfejev spomenik
Marmornati spomenik so postavili v spomin Marku Valeriju Veru, ki je mestu Poetovio županoval v drugem stoletju. Pet metrov visok monolit še danes stoji na mestu, kjer so ga dvignili Rimljani. V srednjem veku so spomenik, ki ga krasijo prizori iz Orfejeve zgodbe, uporabljali kot sramotilni steber.
III. Mitrej - Svetišče boga Mitre
V času rimskega imperija je bil Ptuj pomembno mogočno mesto (Poetovio) in vojaška postojanka. Z vojaki iz vzhodnih dežel se je tukaj uveljavil mitraizem, perzijska vera s skrivnostnimi obredi, ki so se jih udeleževali le moški. V svetišču boga Mitre iz 3. stoletja so ohranjeni številni s kultom povezani spomeniki.
Mestni stolp
Skoraj nemogoče je spregledati mestni stolp. Zanimiv ni le zaradi baročne čebulne strehe, ampak tudi zaradi antičnih spomenikov, vzidanih v stene. Pozoren opazovalec bo opazil, da je ura le na treh straneh. Ker grajska gospoda ni želela prispevati svojega deleža za uro, so meščani, v znak protesta, uro v smeri gradu izpustili.
Mestna hiša
Ena najmogočnejših hiš v starem mestnem jedru je delo dunajskega arhitekta Maxa Ferstla z začetka 20. stoletja. V poročni dvorani vsako leto usodo zapečati več kot sto parov, mnogi domačini pa sobotno dopoldne preživijo na kavici pred magistratom in spremljajo prihode nevest in svatov.
Cerkev sv. Jurija
Proštijska cerkev ima eno najlepših cerkvenih notranjščin: izjemen Laibov krilni oltar, korne klopi iz 15. stoletja in kip patrona sv. Jurija, ki nadvladuje zmaja. Cerkev iz 12. stoletja je bila večkrat dozidana, zato tudi mešanica slogov, med katerimi prevladujeta gotika in barok.
Naravna
dediščina
Hincejeva sekvoja
Ob levem bregu reke Drave, 2 kilometra od centra mesta, v naselju Orešje, stoji Hincejena sekvoja. V 19. st. so prinesli to vrsto drevesa v Evropo in jo sadili po parkih. Sekvoja v Orešju je največja med drevesi te vrste na Slovenskem. Obseg drevesa je 743 cm, v višino pa meri 43,5 m.
Krajinski park Šturmovci
V trikotniku med staro strugo Drave, Dravinjo s haloškim robom in videmsko ježo pod nasipom Ptujskega jezera leži 125 hektarjev obsegajoč ostanek obrečne pokrajine, ki je od leta 1979 zavarovan kot krajinski park Šturmovci. Na severozahodni strani ga omejuje Ptujsko jezero, na južni strani obronki Haloz in na vzhodu sotočje Drave in Dravinje. To je široko poplavno območje in je učinkovit zadrževalnik visokih voda. Območje odlikuje raznolikost življenjskih okolij, vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov. Prva naravna vrednota Krajinskega parka Šturmovci je rečna loka. To je samo še ostanek nekoč obsežnih lok ob Dravi med Mariborom in Ormožem. Loka je široko poplavno območje vzdolž reke. V najglobljih predelih rastejo bele vrbe, ki so lahko poplavljene večji del leta. Na višjih in bolj suhih legah vrbe izginjajo, nadomeščajo pa jih topoli, jeseni, bresti, hrasti in drugi, ki so lahko v vodi do tri mesece v letu. Življenjski ritem v loki krojijo povodnji - voda odnaša, prelaga prodišča, peščene sipine in tla z drevjem vred.
