Ormož

Name: Studio Tandem d.o.o.
Price range: $

Občina Ormož je del Prlekije - pokrajine med Muro in Dravo – leži med slovensko-hrvaško mejo ter Gornjo Radgono in Ptujem. S tremi izrednimi dobrinami se Ormož lahko postavlja: z vinom, neokrnjeno pokrajino in ljudmi. To se združi v vinsko kulturo, kulinariko in običaje.

Ormož zajema širše ozemlje z ravnino in gričevjem. Arheološka odkritja uvrščajo kraj med največja srednjeveška prazgodovinska najdišča. Njegova lega nad Dravo z lepo urejeno graščino, parkom, cerkvijo in urbano urejenostjo zasluži obisk in daljši postanek z ogledom lokalne muzejske zbirke. Številne stavbe so zgodovinsko pomembne, kot so turška, mestna in ogrska vrata. Lepo urejene so parkovne in zelene površine ter športni park z bazenom. Zgledno vzdrževani so mnogi spomeniki.

www.ormoz.si

Kulturna dediščina

Ormoški grad in grajska pristava

Po izumrtju Ptujskih gospodov v 15. stoletju je bil grad last različnih plemiških družin, danes pa grajski prostori služijo za reprezentančne potrebe Občine Ormož ter potrebe knjižnice, muzeja, radia in TIC-a. Ob imenitnih poslikavah, ki sodijo v vrh klasicistične umetnosti v Sloveniji, so v gradu na ogled še različne razstave.

Grajska pristava je zgradba, ki jo povezuje več gospodarskih poslopij, nastalih v različnih časovnih obdobjih od 18. stoletja naprej. Tudi v razstavnih prostorih grajske pristave so na ogled različne razstave.

Župnijska cerkev sv. Jakoba

Na vzhodnem robu Mestnega trga stoji Župnijska cerkev sv. Jakoba. Najstarejša poslikava v cerkvi je nastala nekje po sredini 14. stoletja, okoli leta 1630 je nastala ekspresivna kompozicija Zadnje sodbe na slavoločni steni, glavni okras ladje pa predstavlja slikarija na severni steni ladje, kjer je v štirih vrstah naslikanih 48 prizorov iz Stare in Nove zaveze. V cerkvi je ogleda vreden še krstilnik iz 16. stoletja. Nasproti vhoda v cerkev stoji poznobaročno Marijino znamenje.

Velika Nedelja - grad in cerkev sv. Trojice

Kraj je po legendi dobil ime po bitki, ki naj bi se odvijala na velikonočno nedeljo neposredno pred letom 1200, v kateri je Friderik II. Ptujski s pomočjo nemškega viteškega reda Madžarom iztrgal še neobljudeno velikonedeljsko ozemlje in jo v zahvalo za pomoč v bojih podelil viteškemu redu.

Simbola njene nekdanje veljave sta pražupnijska cerkev Sv. Trojice, postavljena kmalu po letu 1200 (v romanski apsidi je najstarejši krstilnik na Slovenskem iz. ok. 1235. leta) in grad – stara križniška komenda, ki se prvič omenja leta 1273, a je po vsej verjetnosti nastal že kmalu po letu 1200.

V prostorih gradu je na ogled etnološka zbirka, kjer s pomočjo razstavljenih predmetov spoznavamo bogastvo etnološkega izročila na ormoškem območju. V gradu je na ogled še čudovita s štukaturami okrašena grajska kapela in stalna zgodovinska razstava Velika Nedelja skozi stoletja.

Naravna dediščina

Ormoški park

Po letu 1910, ko je grad prešel v last družine Wurmbrand-Stuppach, so okrog gradu uredili velik angleški park in ga zasadili tudi z nekaj primerki eksotičnih dreves. Po svoji zasnovi in pestrosti sodi med najlepše v Sloveniji in je eden redkih tako dobro ohranjenih grajskih parkov pri nas. Na vzhodnem robu parka so na začetku 20. stoletja postavili kapelo z grobnico zadnjih grajskih lastnikov. Pred gradom je spominska aleja pomembnih mož Ormoža in okolice.

Ormoška vinska cesta

Vinorodno območje ob Ormoški vinski cesti se razteza v dveh krakih. Prvi se začenja v Ormožu oz. na Dobravi in vodi preko Kogla in Strezetine na Runeč, od tam pa skozi Žvab do Pršetincev. Nato nadaljuje pot preko Koračiškega vrha, čez Senik, Sodinski vrh in Drakšl k Veliki Nedelji. Ta krak je dolg okrog 30 km. Drugi krak vinske ceste se vije iz Podgorcev na Cvetkovski vrh in preko doline Bresnice na Zamušanski vrh. Dolg je okoli 10 km in se navezuje na Jeruzalemsko vinsko cesto. Na Ormoški vinski cesti se srečujemo z izjemnimi naravnimi lepotami in bogato etnološko ter s kulturno-zgodovinsko dediščino. Na obronkih gričev je še precej starih, lesenih, s slamo kritih vinskih kleti - klečaj.

Jeruzalemska vinska cesta

Jeruzalemska vinska cesta se začne v Ormožu, nadaljuje v Ivanjkovce, kjer se pot nadaljuje skozi Svetinje do Jeruzalema, nato skozi Miklavž pri Ormožu na Kog, tam se obrne nazaj proti Miklavžu in pripelje v Ormož. Dvorec Jeruzalem ima odprta vrata za vse, ki cenijo harmonijo izbranih jedi in odličnih vin. Obkrožen je z arboretumom eksotičnega drevja. Ob vinski cesti med Svetinjami in Jeruzalemom stoji zidanica Malek, v kateri so manjši vinogradniški muzej, velika stiskalnica v obokani kleti in hišna kapela s freskami iz 17. stoletja. Več kot tristo let stara zgradba, ki so jo nekdanji lastniki uporabljali za prebivališče in gospodarsko poslopje za predelavo grozdja in negovanje vina, je danes preurejena v turistični objekt, ki odpira vrata naročenim skupinam in posameznikom. Tudi v okoliških zidanicah, vinotočih, tavernah in turističnih kmetijah je bogata ponudba vin in kulinarike. Obiskovalec lahko na vinski cesti kolesari, jaha, se vozi s kočijo ter sprehaja po označenih poteh med vinogradi.

Naravni rezervat ormoške lagune

Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic.

Ormoške lagune so pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji. Tukaj je bilo zabeleženih že 29 gnezdečih vrst vodnih ptic, med katerimi so tudi ogrožene in redke vrste. V obsežnih sestojih trsta gnezdi tudi rjavi lunj, vrsta, ki v Sloveniji gnezdi samo na tem območju. V času selitve se redno pojavlja 30 vrst, njihovo število v selitvenem obdobju pa lahko doseže tudi več deset tisoč ptic.

Vegetacijo v naravnem rezervatu upravljamo s pašo vodnih bivolov, ki so posebej prilagojeni na vodna okolja in so naš nepogrešljiv pomočnik. Ormoško jezero, ki se nahaja v neposredni bližini je izredno zanimivo v vseh letnih časih.

Naravni rezervat je z urejeno infrastrukturo za obisk odprt za javnost. Kakovostno doživljanje narave omogoča učna pot z opazovalnicami in centrom za obiskovalce, ki je prilagojena tudi za skupine s posebnimi potrebami. V rezervatu v obliki vodenih ekskurzij poteka tudi izobraževalni program za mlade in za druge skupine obiskovalcev.