Ruše

Ruše

Ruše ležijo v severovzhodni Sloveniji. Sodijo v makroregijo predalpskega hribovja. Iz zgodovinskih virov je znano, da so Ruše kot naselbina obstajale že v keltski in ilirski dobi, torej okoli 400 let pr. n. š. O tem nam pričajo bogate izkopanine pod domom Gasilskega društva Ruše. Odkrito je bilo pokopališče iz keltske dobe, v katerem so našli okoli 600 večjih in manjših glinastih posod, kamor so shranjevali pepel pokojnikov. Iz obdobja Rimljanov so bili v gozdu pod kolodvorom izkopani ostanki stare rimske trdnjave in svetišča boga Mitre.   

Kulturna dediščina

Župnijska cerkev Marijinega imena

Župnijska cerkev Marijinega imena je osrednji kulturni in sakralni spomenik Ruš in ena izmed najlepših baročnih cerkva v Sloveniji. Zgradili so jo šentpavelski benediktinci leta 1387 na mestu prvotne kapele iz leta 905, ki je zaradi vedno bolj znane romarske poti postala premajhna. Cerkev se je do danes ohranila kot priča umetnostnega razvoja v različnih obdobjih (od romanskega in gotskega, do renesančnega in baročnega). Na njeni zunanjosti so vidni sledovi gotike, ko prestopimo prag cerkve, pa zažari notranjost v polnem baročnem sijaju. Po turškem uničenju leta 1532 so cerkev prenovili. Ob koncu 17. stoletja so prizidali še štiri kapele in v začetku 18. stoletja notranjost povsem barokizirali. Takšna se je ohranila do danes in predstavlja celostni spomenik slovenskega baroka.  

Marijina cerkev na Smolniku

Cerkev so zgradili med letoma 1859 in 1861. V prezbiteriju je naslikana oltarna arhitektura, kjer sta ob dveh stebrih upodobljena Sv. Anton Padovanski in Sv. Luka, v središču naslikanega nastavka pa je oljna podoba Brezmadežne. Tudi prižnica ponavlja izročila baroka, njen vhod k stopnišču je okrašen z Marijinim monogramom. Omeniti je treba še dva kipa - Sv. Janeza Evangelista in Sv. Jakoba, ki sta najbrž izdelek ljudskega rezbarja zgodnjega 19. stoletja. Leta 1861 je cerkev posvetil škof Anton Martin Slomšek.  

​Cerkev sv. Areha

Cerkev sv. Areha je dal postaviti Henrik Rogaški sredi 13. stoletja v znamenje sprave z benediktinci. Posvečena je cesarju Henriku II., ki je vladal od leta 1002 do 1024. Leta 1146 ga je papež Evgen III. prištel med svetnike. Največja znamenitost je Arehov grob v poznoromanskem slogu sredi cerkve pred prezbiterijem in je dokaz visoke starosti cerkve. Prvotno romanska cerkev je dobila sedanjo podobo v 2. polovici 17. stoletja, ko so jo povečali in prenovili.

Falski grad

Falski grad se prvič omenja leta 1245, ko so šentpavelski benediktinski opati tja iz Lovrenca na Pohorju prenesli sedež svojih dravskih posesti. Posest je prehajala v različne roke, toda resnično pomembno kulturno središče postane leta 1620, ko Dunajska univerza v njem opravlja filozofski, teološki in ekonomski študij. S tem naj bi postal Falski grad prva visokošolska ustanova v Sloveniji. Po osvoboditvi je prešla graščina v družbeno last in v tem povojnem obdobju se je večina njegove bogate notranje opreme skupaj z mnogimi dragocenostmi izgubila ali pa so jo uničili stanovalci, ki so si podajali ključe grajskih vrat.

Vivatova glažuta (Glažuta Benedikta Vivata)

V 17. in 18. stoletju je na Ruškem Pohorju delovalo pet glažut (steklarn). Najdlje je delovala Glažuta pri Rušah (Sp. Benediktov dol ali Vivatova glažuta). Opustili so jo konec 19. stoletja (1893). Od nekdanje steklarne so ohranjeni še trije zidani objekti. Na mestu, kjer je prej stala tovarna, je najverjetneje še ohranjena klet. Poleg navadnega stekla so tu izdelovali fino brušeno steklo, mlečno in rubin steklo, steklene okraske, steklenice in kozarce z vloženimi slikami ali pa tudi s kemično graviranimi okraski. Luksuzno steklo so pošiljali v Italijo, Grčijo, Lavanto, v Egipt in Ameriko.  

Glažuta pri Rušah je znana tudi po tem, da se je tu rodil znani mariborski farmacevt Franc Minarik. Na nekdanji upravni stavbi je njegova spominska plošča. Njegov oče je namreč bil upravnik glažute.

Letno gledališče »Pod goroj«

Letno gledališče »Pod goroj« je edinstveno gledališče na prostem v Sloveniji. Je amfiteatralne oblike, zelo akustično, z 800-1000 sedeži. Leži v senci mogočnih smrek ob vznožju Pohorja nedaleč od centra Ruš. Zgrajeno je bilo leta 1931 na pobudo domačina Vekoslava Janka, sicer prvaka Ljubljanske opere. Že leto kasneje so na tem prostoru  uprizorili prvo predstavo, Finžgarjevo ljudsko igro  Divji lovec.

Naravno okolje letnega gledališča je še danes skoraj neokrnjeno. Zob časa res ni prizanesel vrbi žalujki in nekaterim smrekam, tudi velikanske lipe, nekdanjega simbola ljudskih iger, ni več. Ostala pa sta skromna kapelica in »knežji kamen«, ki sta v letih 1933 in 1938 predstavljala kulisi za izvedbo Jurčičevih Rokovnjačev in Sketove Miklove Zale. Letno gledališče oživi vsako leto konec avgusta, kot glavno prizorišče - glavni oder - Festivala letni oder Ruše (FLOR).

Šestrazredna latinska šola

Šestrazredna latinska šola je bila ustanovljena leta 1645 na pobudo domačina, vikarja Jurija Kozine. Poseben razcvet je šola doživela v času ravnateljevanja domačina, župnika Luke Jamnika. Po njegovi zaslugi so se na "ruško nedeljo", na praznik ruške župnije, na prostoru pred cerkvijo v začetku septembra odvijale gledališke igre, ki pomenijo začetek bogatega kulturnega razvoja Ruš.


Šola je bila neprecenljivega pomena za kraj. Ruše so bile v času njenega delovanja polnih 113 let (vse do leta 1758)  kulturno in prosvetno središče daleč naokoli.

Fundamentalni reper

Ob železniški progi Ruše–Fala, pri kilometerskem kamnu 15,3, stoji v stabilni gnajsovi steni fundamentalni reper z latinskim napisom. Od vseh reperjev v nekdanji Avstro-Ogrski se je na ozemlju Slovenije ohranil samo ta. Reper so zgradili v času Avstro-Ogrske za določitev nadmorskih višin posameznih višinskih točk (reperjev). Še danes služi za določitev natančne nadmorske višine in za ugotavljanje premikov tal v večjem časovnem razdobju (nad 100 let).

Turški zid

Pravokotno v smeri železnice in reke Drave med Rušami in Falo najdemo ostanke "turškega zidu" iz lomljenega kamna. V času turških vpadov so se domačini zatekali za ostanke zidu. Dravska "kluža" (obrambni zid) se omenja v zgodovinskih virih že leta 1147.  

Vodni stolp

Vodni stolp je bil zgrajen v letu 1917 za potrebe Tovarne dušika Ruše. Visok je 43 m in ima dva rezervoarja, volumnov 220 m3 in 130 m3.  

Železniški viadukt

Železniški viadukt na zahodnem delu Ruš je eden izmed treh ohranjenih tovrstnih objektov na trasi koroške železnice, ki je bila zgrajena leta 1863. Železniški viadukt s tremi visokimi loki je grajen iz velikih rezanih granitnih kvadrov. Zaradi značilne tehnike gradnje mostov v 19. stoletju in zaradi naravnega materiala, iz katerega je zgrajen, je uvrščen med tehniške spomenike.

Naravna dediščina

Pragozd Šumik

Pragozd Šumik je strogo zavarovan gozdni rezervat. Obsega 15 ha, v njem se ni še nikoli sekalo. Ohranil se je zaradi nedostopnosti v strmih pobočjih Lobnice. Leta 1967 je bil zavarovan kot gozd s posebnim namenom: kot edini slovenski pragozd na silikatni podlagi ter eden redkih ostankov naravne vegetacije Pohorja. V pragozdu, v soteski Lobnice in ob  njenih slapovih pohodnik doživlja  prvobitno gorsko divjino.  

Potok Lobnica

Potok Lobnica je eden večjih pohorskih potokov. Izvira pod Klopnim vrhom v bližini Falskega ribnika. Od povirja do izliva v Dravo se spusti za več kot 1000 m. Na začetku je njen strmec majhen, zelo pa se poveča v predelu, kjer teče skozi pragozd. Tam tvori številne brzice ter slapova Veliki Šumik in Mali Šumik.  

Slap Šumik

Slap Šumik se nahaja v soteski Lobnice v zavarovanem pragozdu Šumik. Visok je 24 m in je  največji slap na nekarbonatni (neapnenčasti) podlagi v Sloveniji. Zaradi širine in bogate vodnatosti je izredno slikovit.

Dolina Lobnice je imela v preteklosti (pred dvesto leti) velik pomen za razvoj gospodarske dejavnosti. Bila je dolina žag in mlinov, po njej je bila speljana ruška ali »lobniška« vodna drča ali »riža«, razvito je bilo  glažutarstvo (steklarstvo)  in kovaštvo.

Ponudba v okolici (10km)

Green Caffe Ruše
Gostilna, restavracija

Green Caffe Ruše

Stadionska ulica 15, Ruše

+386 (0)31 818 962

več
Športni park Ruše
Izletniška točka

Športni park Ruše

Šolska ulica 17, Ruše

+386 (0)2 673 05 03, +386 (0)51 624 401

več
Okrepčevalnica Zala, Rozana Pirš s.p.
Gostilna, restavracija

Okrepčevalnica Zala, Rozana Pirš s.p.

Industrijska ulica 49, 2342 Ruše

+386 (0)2 661 95 51, +386 (0)40 413 818

več
Gostilna Vernik
Gostilna, restavracija

Gostilna Vernik

Bezena 3, 2342 Ruše

+386 (0)2 66 88 626, +386 (0)31 602 063

več
Park ob gradu Viltuš
Izletniška točka

Park ob gradu Viltuš

Spodnji Slemen 30, 2352 Selnica ob Dravi

+386 (0)51 632 310

več
Restavracija Vnukec
Gostilna, restavracija

Restavracija Vnukec

Ob Blažovnici 86, Limbuš

+386 (0)2 61 42 200
+386 (0)41 339 840

več
Čokoladna manufaktura Teta Frida
Gostilna, restavracija

Čokoladna manufaktura Teta Frida

Limbuško nabrežje 6, Limbuš

+386 (0)2 80 51 387

več
Drava center
Gostilna, restavracijaIzletniška točka

Drava center

Limbuško nabrežje 2, Maribor

+386 (0)2 42 00 750
+386 (0)70 337 114

več
Prenočišča Pri gondoli
Namestitev

Prenočišča Pri gondoli

Naveršnikova ulica 30, Maribor

+386 (0)2 614 15 00, +386 (0)41 640 101

več
Pizzeria Sidro
Gostilna, restavracija

Pizzeria Sidro

K čolnarni 41, Maribor

+386 (0)2 62 31 101
+386 (0)41 722 165

več
Apartmaji Jurič
Namestitev

Apartmaji Jurič

Naveršnikova ulica 4, Maribor

+386 (0)31 627 995, +386 (0)31 665 033

več
Hotel Milena
Namestitev

Hotel Milena

Pohorska ulica 49, 2000 Maribor

+386 (0)2 613 20 96, +386 (0)41 789 354

več
Prenočišča Pohorska kavarna (B&B)
Namestitev

Prenočišča Pohorska kavarna (B&B)

Ob ribniku 1, Maribor

+386 (0)2 614 15 00, +386 (0)41 640 101

več
Draš center
Namestitev

Draš center

Pohorska ulica, Maribor

+386 (0)2 05 90 76 600

več
Camping center Kekec
Kamp

Camping center Kekec

Pohorska ulica 35c, Maribor

+386 (0)40 665 732

več
Gostišče Sobočan
NamestitevGostilna, restavracija

Gostišče Sobočan

Celovška cesta 13, Bresternica

+386 (0)2 62 32 313
+386 (0)41 510 140

več
Hotel Bau
Namestitev

Hotel Bau

Limbuška cesta 85, Maribor

+386 (0)51 265 768

več
​Picerija Zlati Škorpijon
Gostilna, restavracija

​Picerija Zlati Škorpijon

Srparska pot 36, Lovrenc na Pohorju

+386 (0)41 339 805

več
Hotel Lent
Namestitev

Hotel Lent

Dravska ulica 9, 2000 Maribor

+386 (0)41 667 112

več
Bike Center Maribor
Izposoja koles, servis koles

Bike Center Maribor

Erjavčeva ulica 5, Maribor

+386 (0)2 42 01 836
+386 (0)40 208 335

več
Študentski domovi Maribor
Namestitev

Študentski domovi Maribor

Gosposvetska cesta 83, Maribor

+386 (0)2 22 84 200, +386 (0) 31 659 980

več
Kmetija Lipnik
Namestitev

Kmetija Lipnik

Drvarska pot 29, Lovrenc na Pohorju

+386 (0)31 533 322

več
Pustolovski park Betnava
Izletniška točka

Pustolovski park Betnava

Ljubljanska ulica 128, Maribor

+386 (0)31 787 425

več
Hotel Tabor
Namestitev

Hotel Tabor

Ulica heroja Zidanška 18, Slovenija

+386 (0)2 42 16 410
+386 (0)41 311 457

več