Radlje ob Dravi

Name: Studio Tandem d.o.o.
Price range: $

V središču Dravske doline med Dravogradom in Mariborom, tik ob meji z Avstrijo leži mesto Radlje, ki ima zelo lepo geografsko lego na nadmorski višini 371 m. Na eni strani ga obdajajo hribi Kozjaka, na drugi strani hribi Pohorja, ki so poraščeni z najlepšimi gozdovi v Sloveniji.

Marenberg (Radlje ob Dravi) se prvič v zgodovini pojavi kot gručasta vas. Razvil se je na območju s pomembno lego ob kraljevi cesti – via regia - ob križišču, kjer se pot čez prelaz usmeri proti Ivniku (Eibiswald) in ob brodu čez Dravo. Sedež marenberške gospoščine je bil marenberški grad, ki se omenja z imenom Kamen oz. Stein. Trgu daje svoj pečat tudi nekdanja stavba samostana dominikank. Samostan je večkrat pogorel in so ga zato nekajkrat prezidali. Tu je delovala tudi podružnica cesarske poljedelske družbe, moški pevski zbor, cerkvena godba in prostovoljno gasilsko društvo.

www.radlje.si

Naravna dediščina

Vodni park Radlje

Vodni park Radlje ob Dravi se ponaša z laskavim nazivom prvega pa tudi edinega biološkega bazena v Sloveniji, kjer za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi. Za razliko od drugih bazenov in kopališč v kopalno vodo nikoli in pod nobenimi pogoji ne dodajamo kemikalij, ki bi dodatno pomagale očistiti vodo in jo narediti primerno za kopanje. Ohranjanje naravnega ravnovesja bazena je ključno, da lahko v neokrnjeni okolici ob reki Dravi vse poletje uživamo ob tem zelenem biseru. Vabimo vas, da doživite pristno naravo na tem čudovitem koščku Slovenije.

Gozdna in zgodovinska učna pot

Na stari grad vodi gozdna in zgodovinska učna pot. Dolga je 3 km, hoja ob zmernem tempu in s postanki na označenih točkah po njej pa traja 2-3 ure. Učna pot se začne in konča pri dvorcu. Njen vrhunec pomeni vzpon na stari grad, kjer se odpira prelep razgled na Radlje, Pohorje in Dravsko dolino. Med potjo lahko opazimo tudi nekatere kraške pojave, npr. hudo luknjo - jamo, ki jo je izdolbla voda.

Kulturna dediščina

Dvorec Mahrenberg

Konec 17. stoletja, ko je propadel stari grad na hribu Kamen, so v dolini iz nekdanje grajske pristave uredili t.i. Spodnji grad, danes dvorec Mahrenberg. Stavbo obdaja angleški park, ki je bil zasnovan v 19. stoletju. Rastlinski fond med drugim obsega štiri vrste jelke, duglazijo, klek, rdeči hrast, platano, krvavo bukev, tiso, zeleni bor, dob, rdeči bor … V parku je tudi fontana, v sredi pa okrogel steber s štirimi izviri vode v obliki ribjih glav. Na stebru stoji kip dečka z ribo v rokah.

Kalvarija

Na skalnem griču Kalvarija, SV od grajskega parka, so ob poti do vrha griča postavljene kamnite plastike, ki predstavljajo posamezne postaje Križevega pota. Na vrhu skale stoji skupina Križanja. Ob Križanem stojita kipa Marije in Janeza Evangelista. Skupino Križanja obdaja ovalno kamnito obzidje s stopniščema. Ob poti od parka do vrha griča stojijo še naslednje kamnite plastike: Kristus, ki nosi križ, Kristus, kronan s trnjem, Kristus ob stebru in Kristus na Oljski gori. Križev pot naj bi dale postaviti radeljske dominikanke.

Razvaline gradu Mahrenberg

Nad trgom so na skali oz. hribu Kamen ohranjene razvaline nekdanjega gradu, ki se v Šentpavelski listini omenja med letoma 1193 in 1220 kot »Castrum ad lapidem«. Grad je bil sedež marenberške gospoščine. Po trdnjavi dobi postopoma ime Mahrenberg še naselbina pod gradom. Prej se je imenovala vas Radlje (villa Radela, 1161). Grad so v 15. stoletju razdejali Turki, večkrat ga je požgala strela, leta 1697 je pogorel in ga niso več obnavljali. Gospoščina se je preselila na obrobje trga, kjer so pozidali nekdanjo grajsko pristavo v t.i. Spodnji grad, danes dvorec Mahrenberg oz. dvorec Radlje. Na skalnati pečini nad Radljami so danes ohranjene le razvaline nekdanjega gradu, ki so bile obnovljene v letu 2013.

Samostan dominikank

Samostan dominikank sta leta 1251 ustanovila Siegfried Mahrenberški in njegova mati Gizela, razcvet pa je doživel med 13. in 15. stoletjem. V 16. stoletju so ga poškodovali Turki, dvakrat tudi požar. Zaradi slabega gradbenega stanja so nune med leti 1649 in 1666 postavile takorekoč nov samostan. Leta 1782 je bil samostan z jožefinskimi reformami razpuščen. Konec 18. stoletja so ga začeli podirati – najprej cerkev Marijinega vnebovzetja (cerkev z dolgim korom), nato vzhodni in prečni trakt ter del upravnega poslopja. Samostan je imel pomembno vlogo za nekdanji Mahrenberg in okolico. V njem so se razvijale lekarniška (prva lekarna v Evropi, od leta 1666), glasbena, dobrodelna, zdravstvena, izobraževalna in dušnopastriska dejavnost.

Cerkev sv. Mihaela

Cerkev se prvič omenja leta 1251. Sestavljajo jo ladja, triosminsko zaključen prezbiterij in zvonik ob njem ter baročni kapeli in zakristija.

Marijino znamenje

Figuralno znamenje, izdelano po naročilu radeljskih dominikank, je prvotno stalo pred dominikanskim samostanom. Po razpustitvi samostana konec 18. stoletja so ga prenesli na trg k poslopju nekdanjega sodišča (1783), nato pa v zadnji tretjini 20. stoletja (1978) na današnje mesto ob cerkev sv. Mihaela.

Hiša Mariborska 1

Zgradba ima dominantno lego v trškem prostoru. Nekdanja mestna hiša je kasneje služila kot okrajno sodišče, dekanat in sodni zapor.

Rosenhof ali »Rožni dvor«

Rosenhof ali »Rožni dvor« v samem trškem jedru izvira najverjetneje iz 16. stoletja. Stanovanjski objekt odlikujejo arhitekturni detajli z začetka 17. stoletja, zlasti so iz tega obdobja pomembni leseni tramovni stropovi v nadstropju. Datiran kamnit hišni portal z lesenimi vrtnicami v vratih je bil naknadno vgrajen.

Župankova domačija

Oborožene sile nemškega okupatorja so v drugi polovici novembra 1944 izvedle ofenzivo na območju Kozjaka proti Lackovemu odredu. Skupina partizanov 3. bataljona Lackovega odreda je 23. 11. 1944 prenočila na domačiji p.d. Župank, Št. Janž pri Radljah, ko jih je nenadoma obkolila in napadla močnejša nemška enota.